Jezus v tem odlomku hvali siromašno vdovo, ker je dala vse, kar je imela, čeprav sta bila njena darova majhna v primerjavi z darovi bogatih. Njeno dejanje izvira iz globoke vere in popolne zaupljivosti v Boga, kar je izraz Kristusove ljubezni, ki gleda na srce in ne na zunanjo veličino. Ta ljubezen nam omogoča, da ne darujemo le od svojega obilja ali iz navade, temveč s srcem, v katerega središču je Bog. On si želi našo ljubezen, pripravljenost in zaupanje, ne glede na to, kako veliki ali majhni so naši darovi. Lahko podarjamo to, kar nimamo: skromnost, preprostost in nesebičnost. To je sad Njegovega Duha, ki je v nas. Zaradi njega je naše uboštvo največji zaklad. Za nas in za druge.