Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,30).

Bog je postal človek, eden izmed nas. Njegova ljubezen do nas je močnejša od smrti. To je skrivnost in lepota krščanske vere. Božja strast do nas je končno uslišana. Uslišala ga je Marija. Moč Svetega Duha zajame devico iz Nazareta in jo usposobi, da reče: »Da,« da začne ustvarjalni dialog. Tudi naš »da«, tako kot Marijin, danes priteguje Boga v svet in nas v Boga. Vsak od nas je odrešen, ko sprejme Božjo ljubezensko ponudbo. Polni smo njegove ljubezni in on je z nami. Z besedo me vabi v privolitev. Jezus je Božja milost in Božje odrešenje za nas.

Besedilo oznanjenja v bogoslužju ponovimo tolikokrat, da ga nič več ne slišimo in ne čutimo. Celo na živce nam že gre. In vendar, je toliko bogastva za dojeti in potegniti iz teh besed. Marija je podoba Cerkve, nas. Vse kar se reče o Mariji, se reče o Cerkvi.

Naše odrešenje, naše lepo življenje, izhaja in se začne v Bogu. Ni stvar naše pobude. Marija se ni zbudila in sama sebi rekla, veš kaj hočem narediti Mesijo. Kot deklica ni razmišljala, da bo kot odrasla igrala vlogo Božje Matere. Ne gre tako. Ne. Je Bog, ki pošlje nekoga v naše življenje.

Vero sprejmemo. Vera ni naš izdelek, kakor pasta, sladoled ali vino. Ne. Vera je dar. Priti mora angel. Angeli so vidni in nevidni. Angel pomeni oznanjevalec dobre novice. Angel je vsak, ki oznanja. Vsak, ki prinaša Božjo besedo, je angel. V tem trenutku sem jaz malo angela za vas. Pomembno je, da stvari prihajajo od Boga. Vse kar prihaja od Boga, do njega tudi pride. Kar izhaja in se začne pri meni, bo verjetno prišlo le do mene.

Mnogokrat je potrebna sveta pasivnost. Počakaj, kajti stvari ureja Bog. Počakaj, zakaj moraš štartati v četrti prestavi? Zakaj moraš na silo? Ne moremo delati iz tesnobe, da bi na hitro nekaj rešili ali spremenili.

Zgodovino se uboga. Tisti, ki hočejo imeti stvari tako, kot so si jih sami zamislili, so vedno jezni. Stvari namreč nikdar ne gredo tako, kot so si jih predstavljali in zamišljali.

Ali je šel kdaj kak dan tako, kakor sem jaz mislil, da bi moral iti? Nikdar. Zakaj? To kar jaz mislim, je zalo majhno, omejeno. Jaz pa se navežem na svoje zamisli, se zaljubim v svoje projekte, in grem skozi življenje jezen, ker se ti projekti ne uresničijo.

Zelo pogosto v življenju ne trpimo zaradi tega, kakor je življenje, ampak zaradi tega, ker smo si ga drugače predstavljali. Življenje ni napačno, ampak ni tako, kakor si mi predstavljamo in hočemo. Pustimo, da se stvari začnejo od Boga. Ne absolutizirajmo svojih misli, niti svoje vizije. Dovolimo, da nas Bog preseneti. To se dejansko zgodi.

Marijin prvi odziv je vznemirjenje. Ne beremo romana, ampak zgodovino utelešenja, kako je Bog vstopil v svet. S to pripovedjo se začne in ostaja kot paradigma za vse. Veseli se, polna milosti, Gospod je s teboj! Ostani v milosti, ostani vesela. Ostani v milosti, veseli se.

Te besede so začetek boja. Če božjo pobudo sprejmem, moram nekaj drugega opustiti, odrezati. Marija je morala izbirati, se odločiti. Marija je morala odrezati vse ostale možnosti. V stari zavezi najdemo zelo pomembno temo, ki postane krstna in se imenuje obreza srca. Del srca mora biti odrezan. Zato ne zaupaj vsem svojim mislim. Nekatere so od Svetega Duha, druge niso. Nekatere stvari so dobre, druge moraš zavreči. Tisti, ki se uči imeti modro srce, mora razločevati. Modro srce je selektivno. Zavrže kar ni potrebno. Sv. Pavel pravi, vse mi je dovoljeno, a ni vse koristno. Lahko delaš kar se ti zdi, a vse ni dobro zate. Vse kar ti roji po glavi ti ne naredi dobro.