V srcu nosim hvaležnost za današnji dan, ko obhajamo spomin na svetega Jakoba. Božja beseda nas vabi v globino skrivnosti, ki jo živimo.

Apostol Pavel v drugem pismu Korinčanom piše: »zaklad imamo v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas.« (2 Kor 4,7) V krhkosti našega življenja, v glinenih posodah našega telesa in srca, prebiva neizmeren zaklad. Pavel govori o stiskah, preganjanjih, notranji zmešnjavi, a kljub temu vztraja: »V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti.« To je moč, ki prihaja od Svetega Duha, ki smo ga prejeli pri krstu. On je tisti, ki v naših ranah razodeva vstajenjsko moč.

Psalmist poje: »Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike, nam je bilo, kot bi sanjali.« (Ps 126) To je pesem o nenadni radosti po dolgi suši, o solzah, ki se spremenijo v veselje. Tako je tudi z nami: ko dovolimo Svetemu Duhu, da deluje v nas, se naše žalosti in stiske počasi spreminjajo v novo življenje.

V evangeliju (Mt 20,20-28) Jezus odgovarja materi Zebedejevih sinov, ki prosi za častna mesta. Jezus ne obljublja moči ali slave, temveč kelih, ki ga mora piti. »kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik.« To je pot, ki jo je sam prehodil – pot križa, ki vodi v vstajenje.

Sveti očetje poudarjajo, da se krščansko življenje začne s Svetim Duhom. On je tisti, ki nas rojeva za novo življenje, ki nas očiščuje in nas pošilja. Le v evharistiji lahko nenehno živimo iz vstajenja in velike noči. Tu se Kristus sam daje za hrano, da bi njegovo vstajenjsko življenje postalo naše. Tu se naša krhkost sreča z Njegovo močjo in naše solze z Njegovo radostjo.

Spomnim se matere samohranilke iz Maribora, ki je po izgubi službe vsak dan vstajala, molila in kljub skrajni stiski skrbela za svoja dva otroka z nezlomljivo ljubeznijo in tiho vero. V njej se razodeva moč Ruah, ki spreminja trpljenje v darovanje in strah v zaupanje. Njena zgodba ni izjema – je podoba tisočerih tihih vstajenj med nami.

Naj nas Sveti Duh, ki smo ga prejeli v krstu, še naprej vodi v globino tega občestva. Naj nas evharistija vsak dan znova oživlja za novo življenje, da bomo v svojih družinah, službah in med ljubimi postajali nosilci Njegovega veselja in miru. Gospod, hvala Ti za dar Svetega Duha. Naj nas On spremlja in krepi na naši poti. Amen.