Iz svetega evangelija po Luku (Lk 13,18-21)

Tisti čas je Jezus govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu; in zraslo je in postalo drevo in ptice neba so prebivale na njegovih vejah.«

In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.«

Danes Jezus z dvema prilikama nagovarja moške in ženske. Oboji smo povabljeni k potrpežljivosti in upanju. Obe priliki govorita o dinamiki Božjega kraljestva, ki se zdi ničevo, a je v resnici mogočna moč. Gorčično seme je komaj mogoče videti, a v sebi nosi življenjsko moč, da iz njega zraste velik grm. Kvas skrit v testu se zdi malenkost, a testo zaradi njega postane kruh. Enako velja za naše življenje. Povabljeni smo sprejeti Božjo besedo, ki se zdi nekaj malega. Njena moč pa lahko preobrazi vse naše življenje. Z naše strani sta potrebna samo potrpežljivost in zaupanje. Potrpežljivost, ker se čudež ne zgodi v trenutku. Ko je seme vrženo, je potrebno čakati. Določen čas se celo zdi, da je seme umrlo in izginilo. Ko se kvas prežme z moko, potrebuje čas za vzhajanje. Če posodo v kateri vzhaja premikamo, se proces prekine. Podobno se dogaja v duhovnem življenju. Mi bi radi takoj videli spremembo, če je ni, bi že radi vlekli travo, da bi hitreje rasla. Pozabimo pa zaupati Gospodu in nočemo potrpežljivo čakati. Bog je že dal kvas v naše življenje, kvas, ki bo premagal vse težave in uresničil svoje poslanstvo. Bog pričakuje od nas samo potrpežljivo zaupanje v Njegovo moč. Trpljenje sedanjega časa se namreč ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela. Zato Bog ne vleče trave, da bi hitreje rasla.