»Ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili.« (Mt 10,19)

Ni se nam treba braniti ali obtoževati, ko smo napadeni zaradi vere in dobrega, ki smo ga storili. Ni se nam treba zateči v strah in sebičnost, v jezo in v maščevanje. Bog nam podarja duha Očeta in Sina, ki je ljubezen do bratov. Prvi bratje pa so preganjalci. Ko nas preganjajo nam Duh navdihuje Sinove besede in Sinovo notranjo držo pred Očetom. Vsaka ura življenja je priložnost za to pričevanje o Gospodu, ki nas je s svojo smrtjo oživil. Še posebej milostni trenutki so trenutki preganjanj in stisk.