»Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,17b)

Edinost med nami je mogoča le, če sprejmemo in podarjamo odpuščanje, ki smo ga prejeli od Kristusa. On ve vse o vsakem izmed nas. Ko se zavem, da Jezus daje življenje zame, ne jaz zanj, sem sposoben ljubiti. Ko se dobro zavedam, da ga jaz zatajim, a ker mi je On zvest, ga lahko prepoznam in ga imam rad, sem sposoben odpuščati. On mi podari, da sem njegov prijatelj, če le hočem sprejeti. Počasi dojamem to, kar je storil zame in mu lahko vedno bolj sledim v odpuščanju, sebi in bližnjim. Spomin na mojo nezvestobo in greh me naredi za znamenje edinosti v odpuščanju. On ne izključuje nikogar, tudi jaz neham izključevati.