»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7)

Jezus nikogar ne sodi, ker bo On obsojen namesto nas (Jn 7,19.23.34.51; 8,15.17). On je resnični obtoženec. Žena je le vaba in razlog za njegovo obsodbo. Ta žena je danes Cerkev. Vabi nas, da se ozremo v svoje grešno srce, da ne bomo tako zlahka metali kamnov v druge. Namesto nje bo usmrčen on, da njo in nas oživi. Vabi nas, da bi se do vsakega grešnika (tudi do sebe) obnašali kakor Jezus do žene. Bolj namreč ljubi lahko le tisti, ki mu je več odpuščeno, ker je priznal svoj greh. Moj greh je kraj odpuščanja in resničnega spoznanja sebe in Boga. Oče nujno odpušča. On nam ne odpusti zato, ker se kesamo. Mi se lahko kesamo zato, ker nam je Bog že odpustil. On je nenehno navzoč, da bi mi lahko zajemali iz njegove bližine (odpuščanja). Ko grešimo se ne obrne stran od nas. On čuti bolečino naše hudobije, ker nas ljubi. Jezusov križ je Božje kesanje in muka zaradi našega zla. On je obsojen, da opraviči nas krivičnike. Odpuščanje Jezusa stane življenja. S tem kaže Boga, ki nas tako ljubi, da nam da svojega Sina, da bi se odžejali pri živi vodi. On odpre naše grobove, nas obudi in nam podari svojega Duha brezpogojne ljubezni.