»Spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel.« (Jn 16,22)

Jezus nas pripravlja na veselje velikonočnega srečanja. Ne poslavlja se, ampak nam pravi »na svidenje« po boleči ločitvi. Križ, stiska, trpljenje, smrt in zlo nas vedno žalostita. Žena je tik pred porodom tudi žalostna, a njena žalost postane veselje. Med porodom se zgodi ločitev otroka od matere. Šele potem se lahko med seboj vidita. Veselje je nepopisno. Veselje vstajenja je nepremagljivo. Božja ljubezen namreč premaga sovraštvo in smrt. Žalost in veselje sta začimbi našega življenja. Ni ene brez druge. Iz žalosti starega človeka se rodimo v veselje novega človeka, ki je ljubljen in ljubi, ki je večen, razumevajoč, sočuten in usmiljen, ki mu je odpuščeno in odpušča, ki je osvobojen in osvobaja ter v drugih prebuja veselje do življenja.