Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,13-16)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Pravijo, da je bilo sv. Tomažu Akvinskemu ob smrti žal za vse, kar je napisal. Njegovi nasledniki do današnjih dni pa ga smatrajo za luč mnogih. Prvo berilo pove kakšen je pogoj, da smo tudi mi lahko luč sveta. Skrivnost ni v tem, da uporabljamo svoj razum za razkrivanje in odkrivanje skrivnosti življenja. Luč smo lahko takrat, ko svoj razum živimo v odnosu z Bogom Očetom. V tvoji luči vidimo luč. Če hočem videti luč Boga v stvarstvu moram biti z njim v stiku. Zaradi tega ni resnične modrosti brez molitve (Mdr 7,7). Sv. Tomaž Akvinski je predvsem v svojem zrelejšem obdobju želel posredovati bratom in sestram tisto, kar je sam zrl v molitvi in dojemal v svojem odnosu z Bogom. S svojim razumom si lahko ustvarimo različne zaključene sisteme idej o življenju, ki pa ne ustrezajo modrosti in imajo uničujoče posledice za nas, naravo in vse človeštvo. V tej luči se lahko ozremo na sadove humanističnih ideologij zadnjih štirih stoletij, pa tudi na sadove pretekle z aristotelizmom zaznamovane katoliške ideologije: potrošniški kapitalizem, materialistični komunizem, razni idealizmi, ki človeka in stvarnost ukalupljajo v svoje sisteme. Toliko slabše za stvarnost, če ne ustreza sistemu. Zaradi te logike sta komunizem in tudi divji kapitalizem mrtva sistema, saj ne ustrezata stvarnosti, ampak jo uničujeta. Če živimo zgolj religijo kot sistem, ne pa vero, kot osebno izkustvo ljubečega Boga, ki nas je že potegnil iz smrti, potem tudi mi uničujemo sebe in stvarstvo. Očiten primer tega so farizeji in pismouki v stari zavezi. Zadnjih štiristo let nam z vso glasnostjo in očitnostjo dokazuje, da resnice vzajemnega bratstva, svobode in enakosti ne zmoremo živeti brez živega in osebnega stika z Bogom. Raja na zemlji ni mogoče uveljaviti s sekanjem glav, kar delajo vse revolucije in vojne, ne glede na barvo ideologije in utvar, ki stojijo za njimi. Če računamo na Božjo modrost in evangelij, ki nam ponudi v izbiro našo resnično identiteto, potem lahko v blagor vseh uporabimo tudi človeško znanje in spoznanja vseh časov in kultur. Resnično ustvarjalno in modro je mogoče misliti zares le v ljubečem odnosu z Očetom življenja, ki nam kaže kdo je v Sinu in nas nenehno priteguje v soustvarjanje po Svetem Duhu. Sv. Tomaž Akvinski, prosi za nas.