»Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje.« (Mt 2,18)

Nedolžni otroci so podoba Jezusa na križu. Križ je znamenje Božje bližine za vsakega od Boga zapuščenega. To pa slej ko prej doživi vsak izmed nas. On postane zapuščenost, prekletstvo in greh (Mt 27,46; Gal 3,13; 2 Kor 5,21). Da je lahko z nami, ko se zapremo in verjamemo prekletstvu. Če in ko računamo samo nase (= jedro greha) smo izgnani iz svojega srca in življenja. Smo krivični, ki trpimo po pravici (zaradi lastne trme in strahu). Bog joče za nami, ker nočemo biti njegovi sinovi in hčere. Zato se v Jezusu odpravi za nami v smrt, ki smo si jo izbrali, da bi nas s svojo večno ljubeznijo obnovil, nam odpustil in se nam dal spoznati kot ljubeči Oče vseh in za vedno, kot tisti, ki je z nami, v nas in za nas.