»Bolnik mu je odgovoril: 'Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka.'« (Jn 5,7a)

Potreba, da bi se sami rešili smrti in bolezni nas zapre v samoto. Nimamo človeka. Živimo v iluziji, ki nas vedno znova razočara. Vedno smo prepozni. Igramo vlogo poraženca, ki si laže, da bo sam od sebe zmagal in zmogel. Razočaranje je samo večje, ko utvara pade. Jezus mi pravi, naj vstanem. Potegne me iz mojih utvar in mi znova podari življenje.
Comments