Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,15-19)

Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!«

Zahvaljujemo se za mučeništvo Petra in Pavla. V Jeruzalemu je bil Peter prvič zaprt in je bil po molitvi vernih osvobojen. V Rimu je Peter drugič v zaporu in navkljub molitvi, da bi bil rešen doživi mučeniško smrt. Zakaj je Bog prvič posegel, drugič pa navidezno ni? Zakaj ga je prvič osvobodil, potem pa je moral naslednjič vseeno umreti? Odgovor na obe vprašanji lahko razsvetli tudi naše življenje in smrt v naših časih. Bogu se zahvaljujemo za 30. obletnico samostojne Slovenije. Pandemija nam je pokazala, da je smrt bližje kot smo se pa zavedali in da je življenje dragoceno, čeprav je polno preizkušenj in stisk, razdeljenosti in nečloveškosti. Peter je najprej doživljal veliko moč Vstalega Jezusa in v njegovi moči utrjeval Cerkev, da je zajemala iz neskončnega zaklada veselja Božjega usmiljenja. Ko je svoje poslanstvo dopolnil, ga ni bilo več potrebno osvoboditi iz rok preganjalcev. Tedaj je sprejel smrt. Enako se je zgodilo Pavlu. Bog je dal čas za pričevanje o Vstalem, ki ga nihče ni mogel skrajšati ali preprečiti. Potem ko so to pričevanje dopolnili pa je sledila zmaga mučeništva. V Rimu Vstali Gospod ni zapustil ne Petra in ne Pavla. Mučeništvo je bilo za oba osvoboditev in izpolnitev pričevanja, zmaga vstalega Gospoda in obeh mučencev. Vero, ki sta jo najprej oznanjala z besedo, sta oba potrdila še s krvjo. Cerkev je iz smrti obeh prejela ogromno moči za širjenje vesele novice. Jeruzalem je pripravljal mučeništvo v Rimu. Milosti mučeništva ni enostavno sprejeti. Je izredno trda bitka. Zunanje okoliščine močno preizkusijo vero, upanje in ljubezen. Zdi se, da Božji nasprotniki zmagajo, Bog se zdi odsoten, Božja moč in ljubezen se ne izkaže. V Jeruzalemu je Peter doživel Božjo navzočnost in mogočen poseg Boga, njegovo čudovito ljubezen. Prepričan je bil vanjo, ker jo je doživel. Zaradi tega je lahko v veri premagal tudi največjo težavo, ki je nasilna smrt po roki bratov in zmagal. V našem življenju naš čaka ista izkušnja. Na začetku nam Bog pokaže svojo moč in nas v preizkušnjah osvobaja. Naučimo se, da nas ljubi. Okrepi našo vero, upanje in ljubezen. Postanemo sposobni premagati veliko večje preizkušnje. Na koncu smo tako gotovi v Njegovo ljubezen, da nas tudi smrt ne more več prestrašiti, ampak postane za nas najvišja priložnost za zaupanje v Boga in v njegovo zmago ljubezni. Če je Bog za nas, kdo je zoper nas… nič nas ne more ločiti od ljubezni s katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu, je zapisal Pavel. Tako bodi.