»›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice« (Mt 13,29)

Naš potrošniški način razmišljanja nas sili, da hočemo na vsak način odstranjevati vse svoje in drugih omejenosti in vse kar je hudo. Jezus pa pokaže, da to ni potrebno. Lahko spremenimo svoj odnos do svoje omejenosti in hudega, ki ga zaradi laži, tudi nosimo v sebi. Če hočemo puliti plevel med pšenico, bomo izpulili tudi pšenico. Pšenica je Božja ljubezen, ki je naše življenje. Če sem neusmiljen, nepotrpežljiv in zahteven do drugih in do sebe, s tem uničujem Božje življenje v sebi in drugih. Bog pa v naši omejenosti in grešnosti (hudem) razkrije, da je On brezpogojna ljubezen do nas. Edino njegovo sočutje nas lahko zares spremeni in reši samouničenja in uničevanja drugih. On se ne jezi na nas ko smo grešni in omejeni, ampak nas absolutno in brezpogojno sprejema, da bi se zaradi tega lahko počasi odrekli zagledanosti v svojo krhkost, grešnost in zlo, ter sprejeli sebe in druge kot njegove ljubljence in darove.