Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,47-51)

Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«

Angeli so skrivnostna bitja. Prerok Danijel govori o njih v slavni prerokbi o Sinu človekovem, ki jo danes beremo pri maši. Danijel angelov ne imenuje, ampak govori o ognjenih plamenih. Mi si jih predstavljamo po človeško z nežnimi obrazi in perutnicami. V svetem pismu pa so predstavljeni kot strašna bitja, ki prebujajo strah, ker so izraz Božje moči in svetosti. Pomagajo nam prav častiti Boga.

Gospod, vpričo angelov ti bom prepeval. Po njih nam Bog razkriva kako je velik in vreden ljubezni bolj kot vse kar je ustvaril.

V Danijelovem videnju angeli niso najpomembnejši. Pomembnejši je Sin človekov. Njega na ikonah gleda nadangel Mihael in zato premaga hudiča. Sinu človekovemu je dana oblast, slava in kraljestvo. Njemu bodo služili vsi narodi.

Tudi v evangeliju so angeli v službi Sina človekovega. Jezus je s svojo povedjo omenil Danijelovo in Jakobovo videnje. Jakob je v sanjah videl Božje angele gor in dol hoditi nad mestom kjer je počival. S tem je opisal občutek Božje navzočnosti na vsakem kraju po vsej zemlji.

Božji angeli so torej v službi Sina človekovega, Jezusa iz Nazareta. Mi ne častimo angelov, ampak Boga in Božjega Sina. Angeli so Božji služabniki, ki jih On pošilja, da nam služijo. Pomagajo nam zajemati iz Božje svetosti in moči, hkrati pa nas učijo zaupati še močneje, saj so naši prijatelji.

Prosimo Gospoda, da bi sprejeli in dojeli njegovo svetost in neskončno lepoto, da bomo skupaj z angeli živeli iz Njegove nenehne navzočnosti, ki nas vse ustvarja in nam vse podarja.