»Bil je obujen. Ni ga tukaj.« (Mr 16,6)

Premislim: Smrt nas najbolj oslepi za to kar smo in za resnični smisel življenja. Za vse to krivimo Boga in spregledamo, da smo avtorji smrti mi sami. Zagotovo si že doživel kako te tvoje in drugih sovraštvo (pohlep, zavist, zamera) ubija. Zaradi smrti potem preklinjamo Boga in krivimo njega. On pa nam v Kristusu pokaže svoj odgovor na našo svobodno izbrano smrt. Iz smrti naredi priložnost za dokončno srečanje in sodelovanje v Božji družini tistih, ki se drug drugemu podarjajo, ker to dela Bog z vsemi.

Zahvalim se: Sv. Jožef, oče v senci, hvala ti, ker si Jezusu podarjal sebe in mu pustil svobodo, da se je v primerni starosti sam odločil in pokazal na Božje Očetovstvo, ki iz vsake smrti dela prostor srečanja in priložnost za do konca uresničeno človeškost.