»Jezus mu je rekel: 'Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!''« (Jn 20,29)

Mi verujemo po pričevanju drugih. Nihče ni videl Jezusa tako kot Magdalena, apostoli in mnogi po vstajenju. Mi doživljamo Vstalega po njihovem oznanilu. Jezus nam pravi: »Blagor vam, ki ne vidite in verujete!« Blagor nam, če naše srce vidi in je odprto za Božjo resnico o nas: ljubljeni sinovi in hčere Očeta smo. Mi lahko ljubimo Gospoda, čeprav ga nismo videli. Blagruje nas, če poslušamo njegovo Besedo in živimo tako kot On: kot bratje in sestre, sinovi in hčere Ljubezni, ki ne mine in vse za vedno oživlja in podarja sebe vsem po vseh stvareh. Njegova beseda nam omogoča vstopiti v Njegove rane, da se hranimo z Njim in živimo iz Njega. On se ni ločil od nas, ampak je navzoč, ko se spominjamo njegovega trpljenja in tako sprejemamo njegov mir, veselje, poslanstvo in Duha odpuščanja. Hvaležno podarjajmo naprej, kar od njega prejemajmo. Evharistija (zahvaljevanje) je naš način življenja.