Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 1,15-20)

Jezus Kristus je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, najsi bodo prestoli ali gospostva ali vladarstva ali oblasti: vse je ustvarjeno po njem in zanj.

In on je pred vsem in vse ima v njem svoj obstoj in on je glava telesu, Cerkvi; on je začetek, prvorojenec vstalih od mrtvih, da med vsemi zavzame prvo mesto. Kajti Bog je sklenil, da naj v njem prebiva vsa polnost in da s krvjo njegovega križa ustvari mir in tako po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih.

Jezus je v svojem trpljenju, smrti in vstajenju pokazal, da je Božji Sin. S popolno sinovsko ljubeznijo je izpolnil Očetov načrt odrešenja. Poveličal je Očeta in bil od njega poveličan. Božja slava ali poveličanje je slava ljubezni. Jezus je ljubil svoje, ki so bili na svetu, do konca in do skrajnosti. Ni namreč večje ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje ljubljene, da svoje življenje (prim. Jn 15,13). Ta Božja slava se je pokazala in razkrila kot Kristusovo vstajenje, Sinova popolna zmaga nad smrtjo in zlom.

Apostoli so tako prejeli polnost razodetja, katere bogastva niso bili sposobni takoj v polnosti izraziti. So pa iz njega zajemali in ga živeli. Ko je neko naše življenjsko izkustvo popolnoma novo, ga težko zadovoljivo ubesedimo. Primanjkuje nam besed. Počasi in s potrpežljivostjo uspemo prilagoditi govorico temu, kar nam je bilo dano doživeti in okušati. V novi zavezi so tako apostoli in cerkveni očetje počasi napredovali v izražanju Božje slave.

Prva apostolska kateheza so bili kratki stavki: »Jezus je Gospod,« »Jezus je Kristus, Sin živega Boga.« Vsebino teh vzklikov razlaga pismo Hebrejcem in tudi prolog v četrti evangelij. Tudi Pavel v pismu Kološanom razlaga božjo slavo pod dvema vidikoma.

Najprej trdi, da je bival že pred stvarjenjem in je večji od vsega ustvarjenega, od vseh ustvarjenih bitij nebes.

Nato razglaša Kristusov primat v redu odrešenja in sprave. Kristus, prvi vstali od mrtvih, Kristus, glava telesa Cerkve.

Oboji izrazi so zelo močni. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj… Vse kar je, je bilo ustvarjeno po njem, vse mu je podvrženo. Kristus je edini Gospod. Ta svoj primat je še globlje utrdil in potrdil s svojo smrtjo in vstajenjem. Njegova kri je omogočila mir vsem. On je spravil med seboj nebo in zemljo. Veselimo se slave našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Slavimo Boga za našo vero in upanje, ki nam ga je podaril.