V Apd 5,17-26 beremo, kako so apostole zaprli, a jih angel ponoči osvobodi z ukazom: »Pojdíte, stopíte v tempelj in govorite ljudstvu vse besede tega življenja!« Božja beseda ne more biti ujetnica, ker je močnejša od vsake temnice. Psalm 34 vztrajno vabi: "Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod!" To je klic vsakomur, ki išče resnično svobodo. V Jn 3,16-21 Janez razgrne jedro evangelja: "Bog je tako ljubil svet...", a ljudje so bolj ljubili temo, ker so se bali svoje resnice. "Kristus ne obsoja sveta, temveč razkriva, da je obsodba v tem, ko sami nočemo priti k luči"*.

Apostoli v Apd 5 postanejo živa znamenja osvobajajoče luči – kljub prepovedim ne morejo, da ne bi govorili o tem, kar so videli in slišali. Psalm 34,6 priča: "Glejte nanj, da boste žareli,

 vaši obrazi naj se ne sramujejo". Iskanje Boga nas osvobaja strahov in nas napolni s pogumom. Vera v Kristusa je odločitev priti k luči" (Jn 3,21), kjer se razkrijejo naša dela, če so narejena v Bogu.

Kristusova luč ni tu zato, da bi nas oslepila, temveč da nas ozdravi. Kakor so apostoli šli iz temnice ječe v svetlobo oznanjevanja, smo tudi mi poklicani izstopiti iz vseh svojih strahov. Kajti kdor živi v resnici, pride k luči, da se pokaže, da po njegovih delih deluje Bog.