»Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Kristjani smo skupnost, ki se zbira pri Jezusu. On postane evharistija, zahvala Bogu in kruh za nas. On nas pošilja, da lahko druge vodimo k Njemu. V puščavi smo povabljeni spoznavati to, kar On govori in dela. Le to nam odpre resnico za to, kdo je Bog in kdo smo mi. V evharistiji se nam daje jesti, da bi živeli z njim in iz Njega. On nam razlomi kruh Očetove ljubezni in poznavanje Očeta. Vsak dan me vabi, da grem ven iz svojih predstav (pogojenih s strahovi in sebičnimi pričakovanji). Odpočijem si, če sprejmem Njega, ki je moj in tvoj, naš dom. Če nisem doma v Njem sem begunec in pregnanec.