top of page

4.3.2024 – Permisivna Božja volja

»Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.« (Lk 4,28-30)

Eden od prvih krajev, kamor je Jezus odšel, da bi začel svojo javno službo, je bilo njegovo domače mesto. Po vstopu v sinagogo in branju iz preroka Izaije je Jezus oznanil, da se je Izaijeva prerokba zdaj izpolnila v njegovi osebi. To je povzročilo ogorčenje meščanov, ki so mislili, da je bogokleten. Zato so šokantno poskušali Jezusa takoj ubiti, tako da so ga pregnali iz mesta na vrh hriba, s katerega so ga nameravali vreči. Toda potem se je zgodilo nekaj fascinantnega. Jezus je "šel skozi njihovo sredino in odšel".

Oče je na koncu dovolil, da se je zgodilo hudo zlo smrti njegovega Sina, vendar le v njegovem času. Iz tega odlomka ni jasno, kako se je Jezus lahko izognil temu, da bi ga ubili prav takrat, na začetku njegove službe, vendar je pomembno vedeti, da se je temu lahko izognil, ker to ni bil njegov čas. Oče je moral za Jezusa storiti še več, preden mu je dovolil, da svobodno daruje svoje življenje za odrešenje sveta.

Enaka resničnost velja tudi za naše življenje. Bog zaradi nepreklicnega daru svobodne volje včasih dopusti, da se zgodi zlo. To velja tudi za naše življenje. Bog zaradi nepreklicnega daru svobodne volje občasno dopusti, da se zgodi zlo. Ko se ljudje odločijo za zlo, jim Bog dovoli, da nadaljujejo, vendar vedno z opozorilom. Ta pridržek je, da Bog dopušča, da se zlo povzroča drugim le, če ga je na koncu mogoče uporabiti v Božjo slavo in za neko obliko dobrega. In to je dovoljeno le v Božjem času. Če sami delamo zlo in namesto Božje volje izberemo greh, se zlo, ki ga delamo, konča z našo izgubo milosti. Kadar pa smo zvesti Bogu in nam nekdo drug vsili neko zunanje zlo, Bog to dovoli le, kadar je to zlo mogoče odkupiti in uporabiti v njegovo slavo.

Najboljši primer tega sta seveda Jezusovo trpljenje in smrt. Iz tega dogodka je izšlo veliko večje dobro kot iz samega zla. Vendar je Bog to dovolil le ob pravem času in v skladu z Božjo voljo.

Danes razmislite o čudovitem dejstvu, da se lahko vsako zlo ali trpljenje, ki vam je prizadejano po krivici, konča v Božjo slavo in večje odrešenje duš. Ne glede na to, kaj boste v življenju trpeli, če Bog to dopusti, je vedno mogoče, da je to trpljenje deležno odrešilne moči križa. Razmislite o vsakem trpljenju, ki ste ga preživeli, in ga svobodno sprejmite, vedoč, da če ga je Bog dopustil, potem ima zagotovo v mislih kakšen večji namen. Predajte to trpljenje z največjim zaupanjem in samozavestjo ter dovolite Bogu, da stori veličastne stvari po njem.

Bog vse modrosti, vem, da veš vse in da lahko vse uporabiš v svojo slavo in za odrešenje moje duše. Pomagaj mi, da ti bom zaupal, zlasti ko bom v življenju trpel. Naj nikoli ne obupam, kadar se z mano ravna krivično, in naj bo moje upanje vedno v tebi in v tvoji moči, da vse odrešiš. Jezus, zaupam vate.



"Al oír esto, todos los que estaban en la sinagoga enloquecieron. Se levantaron, lo arrojaron fuera de la ciudad y lo llevaron a la cima de la colina sobre la que estaba construida su ciudad, para precipitarlo en el abismo. Pero él entró en medio de ellos y siguió caminando". (Lucas 4:28-30)

Uno de los primeros lugares a los que Jesús fue para comenzar su ministerio público fue su ciudad natal. Después de entrar en la sinagoga y leer al profeta Isaías, Jesús anunció que la profecía de Isaías se había cumplido en su persona. Esto provocó la indignación de la gente del pueblo, que pensó que era un blasfemo. Así que, en un movimiento chocante, trataron de matar a Jesús inmediatamente expulsándolo de la ciudad hasta la cima de la colina desde la que estaban a punto de arrojarlo. Pero entonces ocurrió algo fascinante. Jesús "pasó por en medio de ellos y se fue".

Al final, el Padre permitió que ocurriera el grave mal de la muerte de Su Hijo, pero sólo en Su tiempo. No está claro en este pasaje cómo Jesús pudo evitar ser asesinado justo en ese momento, al comienzo de Su ministerio, pero es importante saber que pudo evitarlo porque no era Su tiempo. El Padre tenía más cosas que hacer para Jesús antes de permitirle dar libremente su vida por la salvación del mundo.

La misma realidad se aplica a nuestras vidas. Debido al don irrevocable del libre albedrío, Dios a veces permite que ocurra el mal. Lo mismo ocurre con nuestras vidas. Debido al don irrevocable del libre albedrío, Dios a veces permite que ocurra el mal. Cuando la gente elige hacer el mal, Dios les permite continuar, pero siempre con una advertencia. Esta advertencia consiste en que Dios permite que se inflija el mal a otros sólo si, en última instancia, puede utilizarse para la gloria de Dios y para alguna forma de bien. Y esto sólo se permite en el tiempo de Dios. Si nosotros mismos hacemos el mal y elegimos el pecado en lugar de la voluntad de Dios, el mal que hacemos termina en nuestra pérdida de la gracia. Pero cuando somos fieles a Dios y otra persona nos impone algún mal exterior, Dios lo permite sólo cuando ese mal puede ser redimido y utilizado para Su gloria.

El mejor ejemplo de esto es, por supuesto, el sufrimiento y la muerte de Jesús. De ese acontecimiento salió un bien mucho mayor que el mal mismo. Pero Dios sólo lo permitió en el momento oportuno y de acuerdo con su voluntad.

Hoy, reflexiona sobre el maravilloso hecho de que cualquier mal o sufrimiento que se te inflija injustamente puede terminar en la gloria de Dios y en la mayor salvación de las almas. Sufras lo que sufras en la vida, si Dios lo permite, siempre es posible que ese sufrimiento participe del poder redentor de la Cruz. Reflexiona sobre cada sufrimiento que has soportado y acéptalo libremente, sabiendo que si Dios lo ha permitido, entonces seguramente tiene un propósito mayor en mente. Entrega este sufrimiento con la mayor confianza y seguridad, y permite que Dios haga cosas gloriosas a través de él.

Dios de toda sabiduría, sé que lo sabes todo y que puedes utilizarlo todo para tu gloria y para la salvación de mi alma. Ayúdame a confiar en ti, especialmente cuando sufro en la vida. Que nunca me desespere cuando me traten injustamente, y que mi esperanza esté siempre en ti y en tu poder para redimir todas las cosas. Jesús, confío en ti.


Comments


bottom of page