Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 15,21-28)

Tisti čas se je Jezus umaknil v tirske in sidonske kraje. In glej, prišla je žena Kananejka iz tistih krajev in je zavpila: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Toda ni ji odgovoril besede. In pristopili so njegovi učenci ter ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!« On je odgovoril: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril je: »Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom.« Ona pa je rekla: »Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.« Tedaj ji je Jezus rekel: »O žena, velika je tvoja vera; zgôdi se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure.

Poganska žena iz evangelija je krasen zgled vere. Prizna, da nima pravice do ničesar. Njena vztrajnost, ki je polna zaupanja, omogoči ozdravljenje njene hčere in Gospodovo pohvalo. V prvem berilu vidimo pomanjkanje vere Izraelcev. Pred vstopom v obljubljeno deželo, ki jim jo je Gospod namenil imajo dve možnosti: ali zaupajo in gredo naprej ali pa se prepustijo težavam in oviram, ki jih vidijo in tako izgubijo pogum. Če se prepustimo težavam, se povečajo. Naša bojazljivost zavlada nad nami in se prepustimo joku in begu. Bog nas ne more na silo rešiti pomanjkanja vere v njegove obljube. Zadene ga v srce. Ljudstvo prepusti njihovi nevere in njenim posledicam. Danes je nezaupanje v Boga splošno razširjeno. Nanj smo celo ponosni in iz njega ustvarjamo »kulturo«. Ker ne zaupamo Gospodu ne sprejemamo več trajnih odločitev za dobro in za osebno podaritev. Blizu so nam začasne odločitve, potem pa sprememba. Brez Božje moči nihče izmed nas ni sposoben vseživljenjskih odločitev in v njih vztrajati. V Gospodovi moči lahko uresničimo vse odločitve, ki smo jih storili v njegovem imenu. Danes se nešteti mladi ne poročajo zato, ker si ne upajo trajno zavezati bližnjemu in ljubezni do njega. Ne računajo na Gospodovo navzočnost in moč. Bog nam obljublja čudovit dar življenja zveste ljubezni, ki lahko nenehno raste. Mi pa pravimo, da je to nemogoče, ker so ovire prevelike. Napor se nam zdi prevelik in za nas neuresničljiv. Če danes slišimo Njegov glas, ne zakrknimo svojih src in se ne zaprimo pred njegovim počitkom. Kanaanska žena se ni pustila odvrniti. Povabljeni smo v enako vero in enako držo kot ona. Ona je po veri dosegla nekaj, kar ji ni bilo obljubljeno. Čudovit zgled takšne vere je tudi današnji svetnik Arški župnik sv. Janez Marija Vianney.