»Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10a)

Vse kar imamo je najmanjše. A naš blagor je odvisen od zvestobe, s katero živimo vse, kar nam je dano. V najmanjšem sem zvest, če to kar sem in imam, uporabljam kot sredstvo za razdelitev z brati in sestrami. Nezvest pa sem takrat, ko iz tega kar imam delam cilj ter hočem vse posedovati zase. Tako izgubim sebe kot sina in vas kot brate. Vse dobrine so namreč Očetova dar nam, njegovim hčeram in sinovom. Dane so nam, da bi jih podarjali in delili z brati in sestrami. Tedaj živimo to kar je veliko: Očetovo ljubezen, ki jo delimo z brati. Zvest sem, ko zaupam v Gospoda in izpolnjujem njegovo voljo. Krivičen sem, ko ne zaupam v Gospoda in ne zato ne izpolnim njegove volje. Veliko lahko živim le v najmanjšem vsakega dne.