Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: »Mojega sina bodo spoštovali« (Mr 12,6).
Težko poslušamo ljudi, ki nam govorijo o Bogu. Sin nam je prišel povedat, da je Bog njegov in naš Oče. To so nakazovali že vsi preroki pred Njim. Vendar ni bilo, in še vedno ni, sprejeto. Ljudje vztrajno zavračamo Besedo resnice o Bogu in o nas. Vsak rod zaradi tega povzroča veliko trpljenje sebi in vsemu stvarstvu. Samo Bog lahko iz umora in smrti Sina naredi vir življenja za nas in nam vrne našo resnično dediščino: Očetovi ljubljeni sinovi in hčere smo. Ko to resnico sprejmemo, potem tudi zares postajamo sinovi in hčere Boga Očeta, ki je tudi naša mati. Nehamo preganjati in sprejmemo preganjanje. Bog nam po umoru Kristusa vrača to kar mu hočemo ukrasti, ga ignorirati in prečrtati. Daje nam svoje lastno življenje. To je naša resnična dediščina. Zato vsi načrti mogočnih tega sveta propadejo takrat, ko se zdi, da so zmagali ali zmagujejo.

Comentários