Odkar pomnimo smo sprti, se pobijamo med seboj in delamo drug drugemu tudi slabo. Še starševsko ljubezen zlahka pokvari sebičnost in strah zase. Nekateri trdijo, da je to noramlno in človeško. Srce pa ve, da to ni ne človeško ne normalno. Jezus je to laž dokončno razkrinkal in pokazal kaj je zares človeško in zato tudi Božje. Dati življenje tistemu, ki te ubija. Med nami je lepo le kadar drug drugemu podarjamo svoje življenje. Zaradi Njega je to mogoče v neskončnost in večno. Svobodni smo. Sveta Ciril in Metod, prosita za nas.