Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-23)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«…

Današnji evangelij nam kaže dve pomembni razsežnosti naše vere: 1) vera je Božji dar; 2) vera nas zedini z brati v Cerkev, ki je utemeljena na Petru. V Jezusovih časih so ljudje Jezusa gledali in hodili za Njim, da bi ga spoznali, pa ga niso. Prepoznal in priznal ga je samo Peter, pa še to zato, ker mu ga je razodel Oče: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!« Jezus hvali Boga, ker se razodeva malim. Vera ni stvar razuma (inteligentnosti ali izobraženosti), ampak je odnos z Bogom: je poslušanje njegove besede v srcu in hoja za njim. To je izreden dar, ki ga v polnosti ne moremo ovrednotiti, ker je Božje delo. Zahvaljujmo se Očetu, kakor je zapisal Peter v svojem prvem pismu, kajti Bog nas po veri varuje za odrešenje. Ljubimo Kristusa in verujmo vanj. Drugi vidik vere je občestven. Osebna pripadnost Kristusu nas poveže Kristusovim telesom, ki je Cerkev. Brez nje resničen odnos s Kristusom ni mogoč. Vsi smo v Njem eno telo in živi kamni duhovne zgradbe, izbran rod in kraljevo duhovništvo. Sprejemamo njegov dar in ga podarjamo naprej. Vsak po svojih zmožnostih.