»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4)

Žalost je notranja bolečina, potrtost, ki privre na dan z jokom. Prihodnost žalosti je veselje in radost novega sveta, v katerem ne bo več hudega in zla. Zlo sedanjosti nima več zadnje besede. Moramo delovati proti Njemu, tako da gledamo Vanj, ki je zlo že premagal in nas ozdravlja naše žalosti. Mati Cerkve je zajemala iz te vere in ljubezni Sina, ki je iz žalosti naredil prostor veselja in svobode. Če hodimo za Njim in gledamo njega, nas nobena žalost ne more zapreti vase in streti, prevarati in oropati. Poguma, ki nam ga je podaril Vstali, nam nihče ne more vzeti (Heb 12,2). V vsaki stiski smo polni notranjega miru in zaupanja (2 Kor 1,5). Naše bivanje ožarja velikonočni smeh zmage Ljubezni nad zlom in temo. Tudi tvoje in moje življenje lahko razodeva drugim prav to veselje, ki je premagalo smrt. Marija, Mati Cerkve, prosi za nas.