Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« (Mt 12,17)

Kaj je v nas Božjega, kar bi bili dolžni dajati Bogu? To kar vsak normalen starš hrepeni, da bi doživel s strani svojih otrok. To, da odgovorimo na Njegovo ljubezen s svojo ljubeznijo, s svojo odločitvijo, da hočemo in želimo z njim sodelovati in biti njegovi ljubljeni sinovi in hčere. Strah pred Bogom in laž, ki jo v srcu verjamemo o Njem, nam to onemogoča. Današnje dogajanje po svetu nam to jasno dokazuje. Jezus je razkrinkal to laž in nam vrnil Svetega Duha, v moči katerega lahko sprejemamo in odgovarjamo na Očetovo ljubezen, ki je tudi bistvo naše istovetnosti. Mi smo po njegovi podobi. Denar pa je po cesarjevi podobi. Če cesar služi skupnemu dobremu potem je dajanje davka upravičeno, če pa ne, pa ni. Dolžni smo spoštovati cesarjeve zakone, ki so za skupno dobro. Krivičnih zakonov pa nismo dolžni spoštovati, kajti tudi cesar je podvržen Božji presoji in se ne more iti Boga, čeprav ga zlo vedno znova sili, da bi se z zlom poistovetil in postal zverina brez svobode, ki živi le za svojo last, slast in oblast. Zatira, izkorišča, poseduje in ubija. Cesar pa je pravičen le, če upošteva Boga in mu služi, drugače hitro izgubi svojo človeškost.