»Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene« (Mt 9,36).

Premislim: Ker smo Njegovi nas čuti v sebi, kakor mati svojega otroka. Najbolj ga boli, ko postajamo nekaj kar nismo in se gremo nekaj, kar nas uničuje. Skrbi ga za nas, ne zase. Izmučeni in razkropljeni smo, ker računamo zgolj nase, ne nanj. Kristus pokaže resnico in osvobodi srce razkropljenosti, mu da počitek v izmučenosti. Ga bom sprejel?

Zahvalim se: Sv. Jožef, priča usmiljenega Boga, hvala ti, ker si sprejel Kristusa in živel svojo resnico sina in brata, Božjega sodelavca in sogovornika.