7.1.2021 - Kriterij razločevanja

Iz svetega evangelija po Mateju (4,12-17.23-25)

Ko je Jezus slišal, da so Janeza Krstnika vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in prišel v Kafarnaum, ki je ob morju, v Zabulonovi in Néftalijevi pokrajini, in se je tam nastanil. Tako se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju, ki pravi: ›Zemlja Zabulonova in zemlja Néftalijeva, ob potu k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja, ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; njim, ki so sedeli v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.‹ Od tedaj je začel Jezus oznanjati in opominjati: »Spreobrnite se, nebeško kraljestvo se je približalo.«

Jezus je hodil po vsej Galileji, učil po njih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakršno bolezen in vsakršno slabost med ljudstvom. Glas o njem se je razširil po vsej Siriji: prinesli so k njemu vse bolnike z različnimi boleznimi in mukami, obsedene in mesečne in mrtvoudne, in jih je ozdravil. Spremljale so ga velike množice iz Galileje in Deseteromestja in Jeruzalema in Judeje in od onkraj Jordana.


»Jezus je ozdravljal vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom« (Mt 4,23)

Znova je govor o luči. Ta luč je Jezus, ki govori v imenu Boga in je v celoti človeški, pomeni sočuten, usmiljen, razumevajoč za potrebe ljudi, še posebej ubogih in bolnih. S tem razkrije svoje človeško srce. Božji in človeški vidik sta v Jezusu popolnoma združena in povezana, sta eno. Janez to zvesto izrazi. Božjega duha ne prepoznamo po visokih mislih, ampak po priznanju, da je Jezus Kristus prišel v mesu. Le tako lahko razločujemo različne navdihe, ki jih imamo vsak dan in vse življenje.

Za nas je to zelo konkretno. Jezus je prišel v mesu in sprejel naše konkretno življenje. To pomeni, da Jezusa lahko srečamo le v našem vsakdanjem in konkretnem življenju, ne v svojih sanjah, idealih in visokih navdušenih razmišljanjih o njem. Jezusa lahko najdemo le v naših konkretnih odgovornostih. Tam smo lahko z njim v resničnem stiku in sprejemamo še večje darove.

Pri svojem današnjem delu in odnosih lahko hodimo za Kristusom, ki je prišel kot človek, in tudi mi utelešamo Očetovo brezpogojno ljubezen do sebe in bližnjih. On je hkrati Božji in človeški, mi tudi. V vsem kar delamo. Seveda, če hočemo ta dar sprejeti in ga živeti.

249 views0 comments

Recent Posts

See All