»Jezus je ozdravljal vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom« (Mt 4,23)

Jezus začne s svojim oznanjevanjem v severni Galileji, kjer so pričakovali, da jih bo Mesija rešil rimske okupacije. Obljublja osvoboditev, ne politično, ampak duhovno. Podobno je tudi v naši lastni izkušnji. Ko se čutimo ponižani in premagani, nam Božji glas v srcu obljublja osvoboditev. Ta seveda ni nikdar takšna kot jo pričakujemo. Bog nas hoče notranje svobodne. Hoče, da je naše srce svobodno. Otrok izgubi igračko in joka. Potolažimo ga tako, da mu igračo vrnemo. Takšna žalost mine in narašča. Ko bo ta otrok odrasel, ga igrače ne bodo več zanimale. Duhovno življenje je nenehna rast, ki nas stalno osvobaja naših malih sebičnih interesov. Zakaj? Da bi se obrnili k višjim in resničnim interesom, ki določajo to kar smo sredi Božjega stvarstva in njegove zgodbe v katero nas vabi. Vsakega osebno in skozi vse življenje.