»Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce.« (Jn 10,11-16)

Dobri pomeni tudi lep, prijeten, resničen, pristen in sposoben opravljati svoje delo. Lahko občudujemo lepoto njegove ljubezni in v njej uživamo. Ta lepota nas rešuje. Stori, da nam bo postalo neprijetno to, kar imamo za prijetno, pa je v resnici zlagano in pogubno (sebičnost, zunanja oblast, pohlep po bogastvu, zunanji ugled). Če stavim na svoje bogastvo, čast in oblast, je moj pastir smrt in strah pred njo. Njegova beseda nas usposablja, da zamenjamo končno zamenjamo pastirja. Namesto smrti, ki je naš pastir, če smo zaprti v sebičnost posameznika, postane naš pastir On, ki je našim srcem razkril in vrnil Očetovo zastonjsko in brezpogojno ljubezen (=Bog je za nas, ne zase). Jezus je edini pastir, ki položi svoje življenje za svoje ovce. On položi svoje življenje zate in zame, za nas. On zastavi svojo ljubezen in pogum, da nas brani pred lažjo hudiča. Bolj smo mu dragoceni, kot njegovo lastno življenje. To je uresničenje lepote ljubezni, ki privlači in osvobaja od usužnjenosti sebičnosti in samovolji samouresničenja. Vsak malik nas razočara, ker nas zapusti (denar, oblast in navidezna čast v očeh ljudi). Izžame nam našo ljubezen in nas prepusti sebični miselnosti pekla na zemlji. Hudič nas hoče zgrabiti in razkropiti, ukrasti nam hoče resnico in nas pognati v beg od našega lastnega življenja. Sin pa nas zbira in pridruži Očetovi ljubezni. Njegovo življenje je poznavanje in ljubezen do Očeta. Uvede nas v intimno medsebojno ljubezen z Bogom in med seboj. Kakor Oče ljubi njega, tako tudi On ljubi nas. To je naša moč, veselje in lepota. Tega nam ni treba zaslužiti, le sprejeti.