Sveta Faustina je v svojem dnevniku zapisala: "Moje usmiljenje je tako veliko, da ga noben um, bodisi človeški bodisi angelski, vso večnost ne bo mogel dojeti. Vse, kar obstaja, je nastalo iz globin mojega najnežnejšega usmiljenja. Vsaka duša bo v svojem odnosu do mene vso večnost zrla in okušala mojo ljubezen in usmiljenje. Praznik usmiljenja je nastal iz globin moje nežnosti. Moja želja je, da bi ga slovesno obhajali na prvo nedeljo po veliki noči. Človeštvo ne bo imelo miru, dokler se ne bo obrnilo k izviru mojega usmiljenja" (Dnevnik, 699).

Kako bo, če bomo vso večnost premišljevali o Božji ljubezni in usmiljenju? Nekaterim se to na prvi pogled morda ne zdi tako privlačno. Ali ne bo postalo dolgočasno, če bomo vso večnost zrli samo Božje usmiljenje? Če je to vprašanje, ki se vam poraja, potem je razlog, zakaj ta zamisel sprva ni privlačna, ta, da si ne morete predstavljati, kako izpolnjujoče in veličastno bo to. Jezus je dejal: "Moje usmiljenje je tako veliko, da ga noben um, bodisi človeški bodisi angelski, vso večnost ne bo mogel doumeti."

Bog je hotel, da to nedeljo, osmi dan velikonočne osmine, praznujemo kot praznik usmiljenja. S tem, da je ta praznik postavljen na zadnji dan velikonočne osmine, nam Bog sporoča, da sporočilo tega praznika razkriva končni namen našega življenja. Velika noč je vrhunec popolnega načrta odrešenja. In Nedelja Božjega usmiljenja je vrhunec tega popolnega načrta. Zato ni nič bolj pomembno, kot da poskušamo razumeti sporočilo tega praznika.

Če bi dobili nov avtomobil, a ga nikoli ne bi vozili, bi bil neuporaben. Ali če bi zmagali na loteriji, denar pa bi samo ležal na vašem računu in ne bi bil uporabljen, kakšna bi bila korist od tega? Ali če bi bili hudo bolni in bi vam dali zdravilo, ki bi to bolezen pozdravilo, vendar ga nikoli ne bi vzeli, bi ostali bolni. Tako tudi, če verjamemo v Jezusovo smrt in vstajenje, vendar nikoli ne dovolimo, da bi nas usmiljenje, ki nam je dano s tem dejanjem, spremenilo, potem smo zgrešili bistvo. Božje usmiljenje je smisel življenja. To je edina stvar, ki jo je vredno iskati. Je edini vir zadovoljstva in izpolnitve. Je edino zdravilo za naše bolezni. Je edini vir resničnega bogastva. V dveh kratkih besedah: Je vse!

Ko Jezus pravi, da bomo svojo večnost preživeli v premišljevanju o Njegovem usmiljenju, s tem ne misli le na to, da bomo to počeli po smrti. Res je, polnost razodetja njegovega Usmiljenja bo postavljena pred nas, ko bomo vstopili v blaženi gledanje in za vedno zrli in okušali Boga. Toda "večnost" vključuje tudi današnji dan. Vključuje tukaj in zdaj. Zato naj bo naša kontemplacija Božjega usmiljenja najpomembnejši cilj našega današnjega življenja. Če bo tako, se bo vse drugo v življenju postavilo na svoje pravo mesto in bo v podporo temu cilju.

Da bi kontemplacija Božjega usmiljenja postala najpomembnejši cilj vašega življenja, jo poskušajmo najprej razumeti. Zato nam je bil dan ta poseben dan, ta najbolj slovesen praznik usmiljenja. Zato izkoristite ta dan kot priložnost, da poglobite kontemplacijo tega daru. Začnite z branjem o Božjem usmiljenju, kot nam je bilo razodeto po sveti Faustini. Vzemimo si čas za branje Jezusovih besed, njegovih razlag, opisov in razodetij o njegovem usmiljenju. Če boste pri tem ugotovili, da vam to ostaja nerazumljivo, ne skrbite. Je nerazumljivo! Ker pa nam je Jezus obljubil, da bomo večnost preživeli v zrenju njegovega Usmiljenja, potem lahko zaupamo, da globlje ko bomo zdaj vstopili v to kontemplacijo, bolj polno Božje bližine bo naše življenje.

Razmišljajmo o Božjem usmiljenju. Bogu in sebi ponižno priznajmo, da njegovo usmiljenje presega vse, kar bomo kdajkoli dojeli. To storimo v molitvi. Branje o Božjem usmiljenju je pomembno, vendar bomo šele z molitvijo začeli z zrenjem, sprejemanjem in okušanjem. Šele tako bomo začeli zares živeti osrednji namen našega življenja.

Veličastno Božje usmiljenje, zajemi me; odpri moje srce in um za tvojo globino in širino. Pritegni me v tvojo polnost, da bom že danes živel svojo večnost s teboj. Naš ljubeči Odrešenik, razkril si nam veliko o svojem usmiljenju. Naj ta tvoj dar sprejmem z vsem svojim srcem. Sveti Duh zajemi me v svoje usmiljenje skupaj z vsemi brati in sestrami. Jezus, zaupam vate.