»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!« (Jn 14,1)

Jezus nam zaupa svojo oporoko. Uči nas, kako naj živimo po njegovem telesnem odhodu. Želi nas pomiriti glede prihodnosti, ki bo v znamenju njegove brezpogojne ljubezni in nas bo povezovala z Njim in z Očetom. V moči Duha bomo lahko presegli spotiko križa in ga svojim življenjem izpričevali pred ljudmi. Po njegovem odhodu prejmemo Njegovega Duha, da lahko živimo ljubezen s katero nas On ljubi. Jezus nas opogumlja in spodbuja, naj se ne vznemirjamo. Njegov odhod je izpolnitev njegovega dela. Ker to vemo, se nam ni treba vznemirjati. On je pot, po kateri dosežemo Boga, ki je resnica in življenje slehernega izmed nas. Jezus ni več zunanje z nami. On je sedaj v nas, po molitvi in veri, po ljubezni in daru Duha vstalega. Vabi nas naj mu zaupamo, naj verujemo, da je njegov odhod pot in priprava prostora za nas, da smo lahko tam, kjer je On. K Bogu nas ne vodi postava, ampak Jezus, Sin, ker nam podarja resnico, da je Bog naš Oče in mi njegovi sinovi in hčere. V njem nam je dano vse, kar potrebujemo, da spoznamo Očeta. Nismo sami, On je v nas in mi v Njem. Zaupanje njemu, nam pomaga premagati vsak strah.