»Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.« (Lk 12,32)

Jezus nam pove, da življenje ni odvisno od tega, kar imamo, niti od tega, česar nimamo, ampak od tega, kar smo: Božji sin/Božja hči. Ni nam treba skrbeti niti v pomanjkanju. Ni se nam treba odpovedati Bogu življenja zaradi strahu pred smrtjo. Oče nam vse podarja: življenje in hrano, telo in obleko. Vabi me iz lažne modrosti kopičenja v resnično modrost tistega, ki pozna Očeta. Če mi kaj manjka, ni nujno, ali pa iščem v napačni smeri. Če zaupam Očetu, sem lahko dejaven, kajti brez strahu in tesnobe, ne kopičim, ampak sprejemam v dar in darujem. Skrb me bolj izčrpava, kakor pa delo. V veri lahko darujem, kadar imam, in delam, kadar nimam. Oboje pa počnem brez nemira, strahu in tesnobe. Vem namreč, da je Bog moje življenje. Moja resnična potreba je, da sem njegov otrok, sin ali hči. To je njegovo kraljestvo, ki mi je darovano v Jezusu in njegovem telesu Cerkvi.