»Moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku« (Lk 1,47)
Premislim: Žena odprta Modrosti, Marija, za Očetovo hrepenenje prozorno srce, da ji Bog lahko podari samega sebe. Skupaj s sv. Jožefom je čakala v temini noči, Adamove teme in pekla, da bi nam podarila Sina Luči, v katerem ni teme, ni vzhoda in ne zahoda. Utelešeni, učlovečeni Bog, Kristus, isti včeraj, danes in vedno.
Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker je tvoja dobrota velika, kakor tvoja moč. Hvala ti, ker nam pomagaš prinašati Kristusa v temo sveta, ki se boji Boga, življenja, ljubezni in tudi smrti.

Comments