Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; kajti pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. (Lk 1,26-38)

Današnji evangelij ne govori le o Marijinem odgovoru na Božje oznanilo. Govorijo tudi o Jezusovem doživljanju učlovečenja.

Med Marijinimi in Jezusovimi besedami Očetu ob prihodu na svet je velika podobnost. Jezus se predstavi kot Božji služabnik, ki spolnjuje Očetovo materinsko voljo. Tudi Marija se predstavi kot Božja služabnica, ki sprejme, naj se z njo zgodi po Njegovi besedi. Marija Bogu odgovori z besedami, ki ji jih je navdihnil Sin.

Znamenje globoke ljubezni je njuna notranja drža sprejemanja in uresničevanja Očetove volje.

Marijina razpoložljivost in hitra pripravljenost za sprejem Božje volje temelji na veri. Njeno srce je popolnoma odprto Božji besedi, saj popolnoma zaupa v Gospodovo vsemogočnost, še posebej pa v njegovo dobroto.

V veri zaupa v čudovite stvari, ki jih Bog pripravlja za vse. “Spočela boš in rodila Sina… On bo velik in Sin Najvišjega.” Neverjetne besede in izredne obljube.

Od Marije se pričakuje vera v izredne Božje obljube. Naprošena je, naj ne dvomi v neskončno Božjo dobroto. Njen prvi odziv je strah, ki pa se mu ne pusti premagati.

Marija v strahu prosi za pojasnila, saj še ni bila z moškim. Bogu pove svoj strah, da bi tega naučila tudi nas.

Odgovor je izreden: “Sveti Duh bo prišel nadte, moč najvišjega te bo obsenčila; njega, ki se bo rodil, bodo imenovali Božji Sin”. Marija je popolnoma odprta za Božjo luč in ljubezen ter vsa njegova čuda. Zato je lahko popolnoma poslušna in sodeluje z Bogom. V tem je bistvo brezmadežnega devištva, ki je večno materinstvo. Tudi nam omogoča vstopiti v Očetovo moč in postajati sinovi/hčere, bratje/sestre. V tem je pravo veselje.

Če ne verujemo v veselje, ki ga obljublja, ne zmoremo biti odprti za Boga, ne zmoremo pripravljenosti, da bi vseh okoliščinah spolnjevali Njegovo voljo. Ta pa je v tem, da vsi sprejemamo in delimo drug z drugim in stvarstvom Njegovo občestveno ljubezen. Marija je verjela v neskončno veselje, ki je bilo obljubljeno njej in vsem svetu: Bog hoče rešiti in posredovati svojo polnost.

Če verujemo v omenjen Božji namen, bomo lahko zaupljivo in veselo odprti za njegovo voljo. Tudi sredi trpljenja. Vedeli bomo, da je Bog dober. Zajemali bomo iz dejstva da Bog za nas in ves svet pripravlja večno veselje in radost. Prosimo za celovito vero in se zanjo priporočimo Mariji.