Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,30).

Običajno smo šokirani, ko nam uspe, da nekaj velikega in dragocenega, pokvarimo v nepomembno in zaničevanja vredno. Občudujemo pa, ko je nekdo sposoben v malem videti veliko: v otroku, v cvetlici, v najmanjši celici veličino Božje ljubezni, ki oživlja vse vesolje. Vsi vemo, kaj pomeni opravljanje, preklinjanje, nerazumevanje in zaničevanje. Vsi si želimo priznanja, pohvale, pozitivnega vrednotenja.
V današnjem evangeliju Bog, naš Oče, poveličuje in slavi Marijo. Z njo vsakomur izmed nas vrača naše resnično dostojanstvo in veličino, če jo le hočemo sprejeti. Bog tako poveliča, slavi naše srce, da je v vsem sposobno slaviti Njegovo ljubezen in mu postajati podobno. Prav to nam kaže v Mariji. V tem je njena brezmadežnost. Ni bolna od lažne slave, ker je sprejela, da jo je Bog poveličal kot svojo sogovornico in sodelavko. Vse to kar se je zgodilo v Mariji, Jezus tudi nam podarja in omogoča, da sprejmemo in se tudi v nas uresniči. Mi smo Božje bivališče in Bog je naš dom. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po sklepu njegove volje zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu in naj slavimo veličastvo njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem (Ef 1,3-6).
コメント