Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,53-56)

Ko so se Jezus in njegovi učenci prepeljali, so zadeli na suho pri Genezaretu in pristali. Ko so se pa izkrcali, so ga ljudje takoj spoznali; obtekli so vso tisto pokrajino in začeli bolnike na posteljah prinašati tja, koder so slišali, da biva. Kamor koli je prihajal v vasi ali v mesta ali na pristave, so polagali bolnike na trge in ga prosili, da bi se ti smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke. In vsi, kateri so se ga dotaknili, so ozdraveli.

Lepo je ponovno brati prve strani stare zaveze, ki govorijo o Bogu stvarniku in njegovih velikih delih. Napolnjujejo me z občudovanjem in občutkom veličastnosti.

Vemo da SP, ne daje znanstvene razlage o stvarjenju sveta. Pove nam, da vse kar je, prihaja od Boga in da je vse ustvarila Njegova beseda.

Iz SP besede veje občudovanje Božjih del. Mi njegovo širno stvarstvo lahko še bolj občudujemo, saj danes še malo globlje dojemamo njegovo neskončnost in lepoto. Vsa ta veličastnost vesolja je pomemben, a nezadosten, del razodetja Boga, ki se razkriva v stvarstvu.

Povabljeni smo v občudovanje in čudenje nad velikimi in malimi čudeži stvarstva. Svetega Ignacija Lojolskega je ganila drobna cvetlica, ker je ob njej doživljal ljubezen in lepoto Stvarnika.

Bog je videl, da je dobro. V Kristusu gledamo na vse, kot na čudež njegove ljubezni. Zlo nam ne more ukrasti pogleda na ljubečega Stvarnika, ki je vse podaril kot dobro. Obkroženi smo s čudovitimi Božjimi deli za nas.

Čudimo se in občudujmo. Bog je luč in vsa njegova dela so lepa.

Greh človeka, ki se je zaprl sam vase in svojo posameznost je prizadel Božje delo, ki je še vedno dobro in lepo.

Pri vsakdanji maši se nenehno vračamo v Božjo izročitev nam po vseh stvareh in vseh ljudeh, še posebej po Sinu. Kruh in vino, svoje življenje, najprej prejemamo od Boga, šele nato mu jih lahko vračamo kot sprejeti dar, ki smo ga podarili drugim. On tako preobraža vse v ljubeče vzajemno obdarovanje med Bogom in nami. Prav to za vedno oživlja vse stvarstvo. Zahvaljujmo se Bogu za to umetnino in za dostojanstvo, da nas je povabil k sodelovanju in dopolnitvi svojega ustvarjanja. Dotaknimo se roba njegove obleke, da bomo ozdraveli.