Odlomek iz Markovega evangelija nas povabi v sprejemanje Jezusove skrbnosti in sočutja. Apostoli se vrnejo k Jezusu in mu poročajo o svojem delu. Jezus, ki prepozna njihovo potrebo po počitku, jih povabi, naj se umaknejo v samoten kraj. S tem pokaže, kako pomembno je skrbeti za duhovno in telesno obnovo, zlasti po intenzivnem delu.

Množice, ki hrepenijo po Jezusovem nauku, jih kljub temu sledijo. Jezus vidi njihovo duhovno lakoto in jih dojema kot ovce brez pastirja. S svojim sočutjem prekine načrtovani počitek in začne množico učiti. S tem pokaže, da ljubezen do bližnjega pogosto zahteva darovanje in prilagajanje potrebam drugih. Ta odlomek nas vabi k ravnotežju med delom, počitkom in služenjem drugim, hkrati pa nas spominja, da je Jezus vedno pripravljen biti naš pastir, ki skrbi za naše duhovne potrebe, nam daje svojega Svetega Duha, ki vse dela novo.