»Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil« (Mt 6,14).

Konkretno znamenje, da je moja molitev resnična in prava je v tem, da odpustim svojim bratom in sestram. Če ne morem odpustiti, ne poznam Boga niti kot Očeta, niti kot Ženina in verjetno v molitvi molim svoje utvare o Bogu in o sebi, se pogovarjam s seboj in pletem zgodbo svoje sebičnosti. Nisem namreč sprejel njegovega odpuščanja meni. Pravičen sem, če odpuščam, kakor odpušča Oče. Grešimo pa vsi in bomo do konca svojih dni. V odpuščanju resnično spoznam Boga. Zato vas, spoštovane žene vseh časov prosim, odpustite nam za vse, kar ni bilo in ne bo storjeno v Ljubezni, do sebe in do vas.