»Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izro­čen velikim duhovnikom in pismoukom« (Mt 20,18).

Jezus nam danes kaže v čem je resnična teža ali slava. Ponujata se nam dve vrsti slave: Božja in človeška. Za Božjo slavo je značilna izročitev sebe, služenje in darovanje življenja. Človeška slava pa je v posedovanju, usužnjevanju in ubijanju. Večina izmed nas se trudi, da bi ustrezali podobi, ki jo imajo drugi o nas. Tako postajamo praznina, brez teže in trdnosti. Mi hrepenimo po prazni slavi. Jezus pa nam želi podariti resnično slavo. Ko dojamem, da sem slep za Božjo slavo in vpijem k Njemu, da me ozdravi in mi odpre oči za Božjo slavo. Šele tedaj smo spet svobodni sinovi Očeta in bratje drugim. Na križu se razodene resnična Božja slava. Tam nam je Jezus izročen. On nas ne poseduje. Sebe da in izroči za vse. Je kakor Bog, ki ničesar ne poseduje, temveč nenehno daje vse, tudi samega sebe. V nas in med nami se nenehno bije boj med sebičnostjo in ljubeznijo. Ljubezen zmaga takrat, ko je poražena. Zlo izgubi takrat, ko zmaga.