»Jožef, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha« (Mt 1,20).

Jožef tuhta in ne more pobegniti. Ko ne zmore več, Bog lahko pride do njegovega srca in mu podari svoje darove, kakor že mnogim pred njim (Jakobu, Eliji). Božja beseda v Jožefu prebudi sanje Boga. Ne sanjajo se mu njegove potrebe, ampak to kar Bog želi. Mi večinoma budni spimo, zato nas Bog lahko doseže le po spanju svojega Sina. V sanjah pride na dan, to kar imamo v sebi. Ni več cenzure. Jožef je pozvan, naj svobodno sprejme Božji dar. Ne boj se! Velja tudi nam. Strah je vir bega in nasprotje vere. Po Mariji nam je dan Božji dar Sina, vsem ljudem. On deli našo usodo. Če ne ljubim bratov, ne ljubim njega.