"Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel« (Iz 7,14).

Med vsemi ljudmi v Svetem pismu (razen Jezusa) nihče ni imel bolj izostrenega pogleda na prihodnost kot Izaija. Čeprav je Izaija živel sedem stoletij pred Kristusom, se njegova knjiga pogosto bere kot sodobna Kristusova biografija. Njegove prerokbe natančno opredeljujejo dogodke v Jezusovem življenju, od okoliščin njegovega rojstva do trpljenja in smrti na Golgoti, pri čemer uporabljajo bolj nazoren jezik kot evangelisti.

Svetopisemski kritiki so temu odlomku skušali odvzeti mesijanski pomen, češ da se nanaša le na prihodnjega sina lokalnega kralja. Osnovno pravilo pri razlaganju Svetega pisma pa je znana fraza: "Sveto pismo je samo svoj razlagalec". V Novi zavezi Matej takoj poveže Izaijo 7 z Oznanjenjem Mariji in navede zgornji odlomek natančno tako, kot ga je zapisal Izaija.

Še en hrup okoli tega odlomka je nastal leta 1952, ko je izšla na novo izdana revidirana standardna različica Svetega pisma. V tem prevodu je bil izraz mladenka zamenjan z izrazom devica, kar je močno razburilo številne kristjane, ki so menili, da gre za napad na Kristusovo deviško rojstvo. Dejansko je hebrejski izraz v Izaiji mogoče prevesti na oba načina, čeprav Septuaginta, znani prevod hebrejskega Svetega pisma v grščino, pri prevajanju tega odlomka uporablja parthenos (grški izraz za devico). Izaijeve skrbne podrobnosti o tem, kar bi moralo biti preprosto rojstvo sina, prav tako močno nakazujejo, da je imel Matej prav.

Gospod, v svoji modrosti si dovolil, da je nenavadno spočetje tvojega Sina, našega Odrešenika, dolgo vnaprej napovedal tako nenavaden prerok, kot je bil Izaija. Sprejmi naše občudovanje, hvaležnost in hvalo. AMEN.