Petek, 16 TML, 24.7.2020, Mt 13,18-23

Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu... kamniti zemlji … med trnjem... na dobri zemlji... posluša in umeva... obrodi in daje sad.«

Jezus in njegova beseda v nas doživljata težave in uspeh. Spodbuja, da presodiva lastno srce. Koliko je upiranja in koliko je prepustitve njegovi ljubezni? V vsakem izmed nas so vse štiri vrste »zemlje« in ovir za seme Besede. Samoumevnosti, strahovi, skrbi, sebičnosti. V čem se prepoznavam? Moč Božje besede prodre skozi vse ovira in navlako naših src. Jezus nam kaže naše polje boja in zmage. Rezultat ni odvisen samo od našega napora. Sad je dar Boga, On daje samega sebe. On je seme, mi njegovo polje. Dovolimo mu, da nas osvobodi in prečisti, za sprejem tega, kar nam želi podariti. Javno mnenje je prva ovira za vero. A vse kar prihaja od Njega premaga svet, vse moje malike, sebičnosti, skrbi in strahove. Vera raste sredi moje neverne prakse, ko se skušam nasititi pri gostiji malikov. Če se odločim za svobodo, se odločim za boj s skritimi strahovi, da vstopi Gospod in postane vladar srca.