"Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 18,10)
To besedilo je skupaj z Apd 12,1 temeljnega pomena za krščansko vero v »angela varuha«, ki skrbi za vsako posamezno osebo. Vsak Zemljan ima nebeškega zaščitnika! Ta vera, ki je izginila v gosti megli racionalizma, se znova pojavlja in vrača v modo kot verovanje v pozitivne sile, bodisi krilate ali ne. To je dobro, če le ne nadomesti zaupanja v Gospoda in ne ogrozi Kristusovega prvenstva in naše svobode, da hodimo za njim.
Vsaka krščanska skupnost doživlja skušnjavo, da svoje krhke (male, revne, slabotne in izpostavljene) člane smatra za odvečno breme, časti pa bogato obdarjene, dobre in vzorne. Duhovna tekmovalnost je bolj strupena od ekonomske. Ceniti prve, zadnje pa zaničevati. To je satansko. Gospod pa postavlja v središče majhnost, ki ni prestajanje zaničevanja, kakor veličina ni v tem, da druge zaničujemo. Ljubezen ceni drugega kot boljšega od sebe. Zato tekmujmo v medsebojnem spoštovanju. Bolj cenim drugega, bolj sem podoben Bogu, ki je videl vse dobro in človeka zelo dobrega. Če zaničujem malega in grešnika, zaničujem Gospoda. Dobri glasnik (angel) me varuje pred napihovanjem in zaničevanjem. Kaže mi Božji pogled na vse.
Comments