»Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod ima vendar vse to?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in na svojem domu.« In ni storil tam veliko čudežev zaradi njihove nevere.
Mi bi hoteli biti podobni Bogu, kot si ga mi zamišljamo; ne sprejemamo pa Boga, ki je podoben nam. Hoteli bi njega in sebe drugačne od tega, kar smo – in izvor zla je prav v nesprejemanju stvarnosti. Mi večinoma verujemo vanj, ker ga nismo videli in si ga zamišljamo, kot nam je najbolj všeč. Toda če bi ga videli takšnega, kot je bil, bi mu verjeli? Če bi zdaj prišel sem, medtem ko berem evangelij, bi ga prepoznal? Modri iščejo modrost in religiozni moč, on pa je človek, ki bo končal na križu! Tisti Bog, ki si ga vsak po svoje zamišlja modrega in močnega in ki ga ni nikoli nihče videl, se je pokazal prav v Jezusovem mesu, edini »Božji novici«, ki ga v polnosti razodeva vsem. Krščanstvo je ljubezen do Jezusa, Križanega, Božje modrosti in moči. Samo v njem, Sinu, postajamo to, kar smo: sinovi, ki postanejo del Očetove družine. Druge slovite osebe, sijajne ideje ali osupljive askeze koristijo, če pomagajo spoznavati in ljubiti njega. Drugače ne služijo ničemur, razen temu, da se izgubimo. Mi želimo biti kakor Bog, zavračamo pa Boga, ki je kakor mi. In prav to je tisto, kar nas rešuje! Sveti Jožef, delavec, prosi za nas, da vzljubimo Jezusa in živimo iz Njegove ljubezni, kakor ti.
Comments