Ponedeljek, 14 TML, 6.7.2020, Mt 9,18-26

»Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena. Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.«

Naša vera je notranja gotovost, da se dotikamo Gospoda v njegovi besedi, ki deluje v tistem, ki jo sprejme kot Božjo besedo. Žena izrazi bistvo vere: gotovost, da nas povezanost z Gospodom rešuje. Pravi namreč, da bo rešena. Jezus se obrne k njej, ki se ga je dotaknila od zadaj in ji govori iz oči v oči. Njegova beseda nam pokaže Očetovo obličje in se dotakne našega srca. Presune ga s svojim Duhom. Dotikanje Besede je dialog z vstalim Gospodom. V tem je vera, ki rešuje. Rešen sem, ko govorim z Njim in vstopim v enost z njim. V tistem trenutku moj strah pred smrtjo izgubi oblast nad mojo mislijo in ravnanjem ter prepusti prostor pogumu za življenje v Očetovi in iz Očetove brezpogojne ljubezni razodete v Sinu. Moje/tvoje rešenje se zgodi v samem pogovoru z Vstalim Jezusom Kristusom. V pogovoru z Njim, tudi jaz, kakor žene, ugotovim, da je njegova beseda resnična. Uresniči in naredi to kar obljublja. To lahko stori le, če jo sprejmem in verujem. Če je ne sprejmem in ne verujem, nimam tega, kar samo sprejeta beseda lahko podari. Čas rešenja je čas moje in tvoje, naše vere. Težava ni na Božji strani, ampak na naši. Njegove beseda je zelo učinkovita in stori kar pravi. Toda v nas in za nas to lahko stori samo takrat kadar jo sprejmemo. Svojega daru ne more dati tistemu, ki je ne sprejema. Šele ko Jezusu zaupam sem/si rešen. Edino in resnično rešenje je zaupanje Vanj in Njegovi besedi.

48 views0 comments

Recent Posts

See All