Ponedeljek, 16 TML, 20.7.2020, Mt 12,38-42

»Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen znamenja preroka Jona.«

Vsaka rod ljudi je sprevržena in prešušten: nismo obrnjeni k Bogu, ampak k sebi, ne ljubimo Bog, ampak si delamo malike, ki nas nujno in vedno razočarajo. Ves čas zahtevamo potrditve za svoja napačna pričakovanja. Šele če se spreobrnemo k Bogu, lahko razbiramo njegova znamenja. On nas ljubi z večno ljubeznijo. Če mu odgovorimo šele postanemo to kar v resnici smo. Če najdemo Njega smo resnično človeški in Božji hkrati. Drugače pa ves čas zahtevamo znamenja za svoje prešuštnost in sprevrženost. Bog molči in s tem največ pove. Na skrajno zlo odgovori s skrajnim usmiljenjem. Prav to lahko vidimo pri Jonu: naše upiranje Bogu in Božje usmiljenje do vseh upornikov, ki nočemo biti to, kar smo. Jezus podari samega sebe in svoje življenje nam, ki ga ubijamo in sovražimo: križana ljubezen. Edini Božji odgovor na naše provociranje: brezpogojna ljubezen. V Križanem prepoznamo »Jaz sem«, ki nas priteguje od znotraj, v zemlji slehernega človeškega srca. (foto: Jože Novak)

48 views0 comments

Recent Posts

See All