»Kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.« (Jn 6,37)
Prav vsak dan lahko pridem k njemu. Ni takšnih življenjskih okoliščin v katerih tega ne bi mogel storiti in se v srcu zateči k Njemu. V odlomku iz katerega je vzet zgornji stavek, Jezus z mistično govorico uvaja v skrivnost evharistije. Skrivnost ni nekaj nedojemljivega, ampak vabilo v vedno globlji osebni in celosten odnos z Bogom in vsem kar je. V vsaki stvari je skrito Stvarnikovo sporočilo, vabilo in klic, še bolj pa njegova podaritev. Kajti ON je za nas in se nam po vsem podarja. To je pokazal v Jezusu. Evharistija je zahvaljevanje in sprejemanje Njega, ki se nam daje po vsem in vsak hip. Je vračanje v sinovstvo/hčerinstvo in počitek v Njegovem Očetovstvu. Oče nas po Jezusu priteguje v svojo skrivnost Očetovstva. On je za nas, ne zase. Priteguje vse in vsakega, skozi vse čase. Nikogar ne izključuje. V Jezusu, Sinu, nam za vedno pokaže, da je naš oče, mi pa njegovi otroci. Cilj našega življenja je priti k Sinu in se mu pridružiti v Božji družini bratov in sester. V tem je večno življenje. Tako tudi stvarstvo doseže polnost. Vse sodeluje pri tem, da je Bog Oče, vse v vseh (1 Kor 15,28). Jezus ne »zavrže« in »ne izgubi« nikogar izmed svojih bratov/sester, ki mu jih je dal Oče. Še več, dá nam večno življenje in nas bo obudil poslednji dan (v. 39–40). Zajemajmo iz tega tudi sredi ukrepov epidemije.
Komentáre