Ponedeljek, 26.10.2020 - BOŽJA SLAVA

»Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga« (Lk 13,13)

Boga slavim, če pustim, da se na mojem obrazu zrcali njegova lepota. Vzravnan slavim Boga: vesel sem ga in se veselim njegove ljubezni. Vera v Jezusovo besedo me poravna in me postavi v telesni stik, v občestvo z Njim. Tedaj sem takoj ozdravljen svoje sključenosti v svojo živalskost in sebične samogovore. On kot moj sogovornik iz mene naredi človeka po Božji podobi, ne po podobi opice in živali s katerimi nas lažna "znanost" tako rada enači in primerja. Mi smo sinovi in hčere Boga, ne izgnanci daleč od Boga in daleč od živali. Ko z Jezusom gledam Očeta odkrijem svoj cilj in začetek. To je moja dediščina za katero se lahko le zahvalim in je ne rabim osvajati. Božja slava je živi človek. Toda živ sem le, če dajem slavo Bogu, če ga slavim, hvalim, globoko spoštujem in mu služim tako, da imam rad ljudi, ki so danes in tukaj z menoj. Tega ne počnem zato, ker bi to potreboval Bog, temveč zato, ker s tem dosežem svoj cilj in postanem to kar sem: postanem kakor Bog, ki me je prvi pohvalil kot nekaj, kar je »zelo dobro« (1 Mz 1), me spoštoval, ker sem drag v njegovih očeh (Iz 43,4), in mi stregel vse do konca (22,27). Pošilja me, da sredi epidemije zajemam iz Njegovega odnosa do mene in do mojih najbližjih. Čaka na moj svoboden odgovor.